Običajno se o alergijah govori kot o nenevarnih boleznih, ki povzročajo le manjše neprijetnosti in ne vplivajo na kakovost življenja bolnika. To pa še zdaleč ni res saj je pri zdravljenju alergij prvo in osnovno pravilo izločitev alergenov. Zelo pogosto to ni povsem mogoče, zato je potrebno zmanjšati izpostavljenost bolnika alergenom. S hiposenzibilizacijo ali imunoterapijo oziroma s cepljenjem pacienta proti alergiji je pričakovati zmanjšanje občutljivosti.
Vendar pa s tem preobčutljivosti ne zaustavimo popolnoma. Zato bolniki uporabljajo zdravila kot so antihistaminiki, kortikosteroidi, pri hudih oblikah alergijskih reakcij adrenalin. S tem dosežemo le zmanjševanje simptomov, najpogostejše kronične bolezni pa ne moremo ozdraviti. S pretiranimi omejitvami in predpisovanjem preširoke sheme zdravil bolniku lahko življenje bolj zagrenimo kot olajšamo. Poleg tega pa so nezdravljene alergije osnova za razvoj najrazličnejših avtoimunih bolezni.
