Začetek jeseni zelo ustreza hišnim pršicah. To so drobceni pajkovci, veliki od 0,1 do 0,5 mm in s prostim očesom niso vidni. Najdemo jih v vsakem prostoru, pa naj bo še tako čisto in pospravljeno. Z iztrebki, ki jih odlagajo vsepovsod, ljudem neposredno povzroča alergijske reakcije in astmo. Njeno idealno okolje je malo svetlobe, visoka zračna vlaga (od 65- do 80- odstotna) in temperatura od 20 do 30 stopinj. Da lahko preživi se hrani z odmrlimi kožnimi celicami. Zanimivo pa je, da na to kar se nekateri ljudje odzivajo z alergijskimi reakcijami, so njihovi iztrebki in to šele ob začetku kurilne sezone, ko večina pršic zaradi suhega zraka odmre, so alergijske težave največje. Takrat se namreč nakopiči največja količina teh iztrebkov.
Pršice najpogosteje najdemo v: preprogah, tekstilnih talnih oblogah, blazinah, vzmetnicah, vzglavnikih, odejah, oblačilih ter plišastih igračah. Alergija na pršice se najpogosteje kaže kot alergijski rinitis ali alergijski nahod, znaki pa so naslednji: kihanje (10-krat do 30-krat zaporedoma), smrkanje, voden izcedek iz nosu, zamašen nos, izguba voha in kašelj. Znak alergije na pršico je tudi atopijski dermatitis ali srbečica.
K zmanjšanju težav pri alergiji na pršice lahko pripomoremo tudi sami. Iz stanovanja odstranimo vse tekstilne talne obloge, sedežno pohištvo naj bo iz usnja ali umetnega usnja, posteljo redno preoblačimo (enkrat tedensko), posteljno perilo, vzglavnike ter odeje peremo na vsaj 60 stopinjah Celzija, na vzglavnike in vzmetnice namestimo posebne prevleke, spalnica naj ne bo pretopla, v njej naj bo manj kot 20 stopinj Celzija, iz stanovanja odstranimo tudi rastline, saj vlažijo zrak, pogosto je treba zračiti stanovanje, postelje oziroma posteljnino. Pomaga tudi uporaba ionizatorja, čistilca zraka, ki v prostor oddaja negativne ione in s tem učinkovito čisti zrak. Negativni ioni, kot omenjeno, lahko veliko drobnih delcev, med katere sodijo tudi bakterije, odmrli delci kože in drugi organski delci, prah, trdi del dima in podobno, razelektrijo in spustijo na tla.
