Seneni nahod ali alergijski rinitis je alergijska bolezen zgornjih dihal, nosu in obnosnih votlin. Pojavi se v določenih mesecih v letu, ko cvetijo rastline, na katere je posameznik alergičen. Seneni nahod mu pravimo zato, ker so včasih imeli ljudje z njim največ težav, ko so pospravljali seno. Danes povzroča težave kar vsakemu desetemu Slovencu in kar vsakemu četrtemu prebivalcu zahodne Evrope. Več kot 30 odstotkov vseh alergijskih reakcij predstavlja seneni nahod.

Najpogostejši znak je vnetje nosne sluznice, kar povzroči srbenje v nosu in žrelu, kihanje ter izcedek, pogosto tudi občutek zaprtosti in zamašenosti nosu. Zelopogosto se razvije tudi alergijsko vnetje oči inokonjuktivitis, pri katerem bolnika oči srbijo in se solzijo, pogosto ga spremlja še slabše splošno počutje, moteno pa je tudi spanje. Občutljivejši pacienti imajo lahko glavobol, kašljajo, težko dihajo, so razdražljivi, potrti in izgubijo tek. Pri otrocih se pogosto pridruži še vnetje ušes, pogost zaplet pri odraslih pa je sinusitis.

Pojavljanje cvetnega prahu v zraku je odvisno od podnebnega pasu in rastlinstva na določenem področju.

Zgodnji cvetni prah leske in jelše se začne pojavljati v zraku že januarja, aprila cveti breza, do konca maja pa še druge drevesne vrste. Trave cvetijo od maja do julija, travne zeli pa od avgusta do oktobra, razlaga sogovornica in doda, da se na Primorskem cvetenje začne bolj zgodaj, alergeni na tem področju pa so pelodi ciprese, oljk in krišine.

Alergijski rinitis se lahko pojavi tudi izven sezone cvetenja, razlog je v botanični sorodnosti pelodov dreves, trav in plevelov z več vrstami sadja in zelenjave. Gre za tako imenovane navzkrižne alergije, ki jih lahko povzroči zaužitje navzkrižnega alergena.

Strokovnjakinja poudarja, da je terapija je neinvazivna, neboleča in nima stranskih učinkov. Primerna je in se izvaja pri pacientih vseh starosti in pri nosečnicah, ne zahteva posebnih priprav in ne vpliva na nobeno drugo terapijo.